Komunala Novo mesto je oktobra v projekt vključila štiri izbrane osnovne šole: OŠ Bršljin, OŠ Center, OŠ Škocjan in OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč.  Učenci so prejeli namenske vrečke, v katere so doma dosledno in pravilno ločevali odpadno KEMSO. Na zbiralne dni so zbrano embalažo prinesli v šolo, kjer so jo predstavniki komunalnega podjetja pregledali in ocenili z nalepko KEMSO. Razred, ki je zbral največ nalepk – ki je torej najbolj vestno, dosledno in pravilno ločeval izbrano odpadno embalažo – je zmagovalec šole. Najboljše bodo partnerji projekta razglasili 22. aprila prihodnje leto na svetovni dan Zemlje in jim podelili nagrade.

Aktivnosti se bodo nadaljevale tudi v prihodnje
Vsak učenec in učitelj je zbral dober kilogram odpadne KEMSO.  Iz teh 2.000 kilogramov se bo izdelalo okoli 12.800 rolic WC papirja in se ohranilo kar deset smrek, ki bi jih sicer morali posekati kot vir celuloze za izdelavo higienskega papirja. Iz prav te odpadne embalaže izdelani izdelki se bodo vrnili na sodelujoče osnovne šole, kjer jih bodo koristno uporabili. To je tudi cilj lokalnega snovnega kroga: da lokalna skupnost postane vir surovine za izdelavo novih izdelkov, ki se vrnejo v lokalno okolje.

Direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič poudarja:»Odpadno embalažo mleka, sokov in ostalega je od 22. oktobra zbiralo skoraj 2.000 otrok in učiteljev. To dokazuje, da smo ljudje z lahkoto vestni in dosledni pri ločevanju vseh in ne le tovrstnih odpadkov. Z navdušenjem sem sodeloval v tem pilotnem projektu ter spremljal pridnost in zavzetost naših otrok. Prvi v Sloveniji smo začeli zapirati komunalni snovni tok odpadne KEMSO, kjer iz surovine v odpadni embalaži dobimo izdelke z drugačnim namenom uporabe. Na ta način smo zagnali krožno gospodarstvo. Prepričan sem, da smo v otrocih in njihovih starših vzbudili pravi občutek za čisto naravo. Verjamem v pristnost tega občutka. V le nekaj tednih smo ohranili deset smrek, kar je zelo vzpodbudno. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem otrokom, staršem in učiteljem, da skupaj z nami skrbno ločujejo odpadke. S tem nam dajejo moč in zagon za naše nadaljnje projekte in seveda potrditev, da delamo dobro.«

»Po vsakem zbiralnem dnevu smo naredili kratko analizo. Vedno smo ugotovili, da  otroci in zaposleni odlično sodelujejo. O sami akciji so bili preko naše spletne strani redno obveščeni tudi starši«, razlaga  Darja Brezovar, ravnateljica OŠ Bršljin, ene od izbranih šol.Na omenjeni šoliso že oblikovali predlog za nadaljevalne aktivnosti. Enkrat mesečo, do konca šolskega leta, bi imeli zbiralni dan. Komunala bi poskrbela za kontejnerje, šola pa za vse ostalo. Zbirali bi količinsko in upajo, da bi zbrano odpadno embalažo lahko tudi cenovno ovrednotili. »Ker smo v vseh učilnicah in sanitarijah že začeli uporabljati higienski papir, izdelan iz odpadne embalaže, bi na tak način učenci in zaposleni prispevali k zmanjšanju naših skupnih stroškov«, še dodaja Brezovarjeva. 

Občina projekt podpira
Mestna občina Novo mesto pozdravlja tovrstne projekte, saj gre za pomemben in napreden prispevek k bolj trajnostnemu ravnanju z okoljem, za katerega z aktivnim vključevanjem poskrbijo kar občani sami, pravi župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni. »Veseli smo, da partnerji v projekt vključujejo tudi mlajše generacije in jih motivirajo, da so radovedni, da sami raziskujejo in prispevajo za skupno dobro, hkrati pa s tem k projektu pritegnejo tudi svoje starše. Projekt smo zato z navdušenjem podprli, ker verjamemo, da gre za izjemen primer dobre prakse, ki ga je potrebno prenašati tudi na ostale občine.«

Partnerja v projektu 'KEMSO dosledno za naš higienski papir' sta tudi podjetje Unirec, specilizirana družba za ravnanje z odpadno embalažo, ter skupnost EKO INICIATIVA, ki poskrbita, da gre namensko zbrana odpadna kartonska embalaža mleka, sokov in ostalega iz komunalnega zbirnega centra v predelavo in se nato izdelki iz te sekundarne surovine vrnejo v lokalno okolje.
O potencialu lokalnih skupnosti  kot viru surovin v krožnem gospodarstvu, o zainteresiranosti občin in o očitkih o kovanju dobička smo govorili s Katjo Slokan, direktorico družbe Unirec, in Nikom Kumarjem iz skupnosti EKO INICIATIVA.

Kakšen je po vajini oceni potencial  lokalnih skupnosti v Sloveniji pri projektih zapiranja snovnih tokov odpadne embalaže? Koliko so sploh zainteresirane za sodelovanje?

Niko Kumar, EKO INICIATIVA:Interes lokalnih skupnosti obstaja. Projekt v Novem mestu je praktična izvedba krožne ekonomije, torej  načel trajnostnega razvoja. O tem zadnje čase veliko slišimo, vendar pa človek to le redko opazi, kaj šele občuti ali se tega zaveda. Tovrstni projekti namreč posvečajo premalo pozornosti ustrezni komunikaciji, vključevanju javnosti in njenem opolnomočenju.
Človek je zaradi razvoja in rasti prebivalstva večinoma sam vzrok svojih (okoljskih) težav, lahko pa bi –oziroma  bo kar moral – hkrati postati tudi rešitev. Našli smo način, kako to doseči, ne da bi pri tem morali iz cone udobja.
V našem projektu je bilo poskrbljeno za ustrezno obveščanje javnosti, ki se je zato zavedla, da je tudi sama del projekta. Prav zato toliko zbrane odpadne embalaže in navdušenja otrok. V prestolnici Dolenjske se je tako namenoma in organizirano zgodilo nekaj, kar se ni zgodilo še nikjer na svetu: ljudje so sami poskrbeli za surovino, iz katere se bo izdelal higienski papir, ki se bo uporabil tam, od koder izvira surovina. Pri tem ni padlo nobeno dodatno drevo, najmanj 2.000 novomeških otrok pa se sedaj zaveda vzroka in posledice. Vprašajte jih!

Katja Slokan, Unirec: Družbe za ravnanje z odpadno embalažo imamo krožno gospodarstvo zapisano v svojem DNK. Smo nujni povezovalni člen med komunalnimi podjetji in zavezanci, pri katerih zaradi njihove dejavnosti nastaja odpadna embalaža – pri obeh poskrbimo za zajem vseh vrst odpadne embalaže -, in predelovalnimi podjetji, ki odpadno embalažo predelajo v surovino za izdelke z enakim ali drugačnim namenom uporabe.
Interes lokalnih skupnosti za projekte, kot je novomeški, je in bo vse večji. Odpadna embalaža in projekti krožnega gospodarstva so trenutno še strošek, dolgoročno pa se bo zaradi turbulentnih razmer na surovinskih trgih krožno gospodarstvo izplačalo oziroma bo postalo nujno. Kdor danes med prvimi 'orje ledino', bo imel takrat veliko konkurenčno prednost.

Gonilna sila takih in podobnih projektov ste (razvojno naravnana) podjetja. Je težko priti do odločevalcev, ki bi vas podprli? Brez tega verjetno ne gre.

Niko Kumar, EKO INICIATIVA: Odločevalci v Sloveniji so večinoma dobro dostopni in so tudi pripravljeni prisluhniti. Se pa ob tem soočamo s številnimi ovirami. Za izvedbo takšnih projektov je treba prekiniti neko utečeno rutino in uskladiti operativne postopke ob togi zakonodaji. Vložiti moramo ogromno energije in finančnih sredstev v informiranje prebivalstva. Tu je bilo seveda še tveganje, da pred meseci, ko smo začeli s pripravami, nismo vedeli, ali bomo uspešni.
Najbolj sem se bal, da nam bo zaradi vsega tega zmanjkalo motivacije. A na srečo sem se zmotil. V našem primeru – v Novem mestu –, smo naleteli na posluh in pripravljenost na akcijo. Parterji na komunali so že imeli kar nekaj izkušenj tudi pri sodelovanju s šolami.
Menim, da to ne bo zadnji tak projekt. Zaradi pridobljenih izkušenj bo  lažje zagnati nove komunalne snovne zanke tudi drugje po Sloveniji.

Katja Slokan, Unirec: Odločevalci na lokalni in na državni ravni so pomemben element v tovrstnih projektih. A preden pridemo do te faze, je prvi izziv najti zaupanja vredne, aktivne in kompatibilne partnerje, ki so pripravljeni v uspešno izvedbo vložiti svoja sredstva, znanje, čas in energijo. Brez tega projektov zapiranja snovnih tokov ne bi bilo.

Kako se soočate s pomisleki, da želite le 'prodajati' oz. ustvarjati lasten dobiček?

Katja Slokan, Unirec: Vgospodarstvu moramo ustvarjati zmeren dobiček, da lahko vlagamo v razvojne projekte, kakršen je ta v Novem mestu. Kot sem že prej povedala: partnerstva v projektih zapiranja snovnih tokov zahtevajo tudi velike finančne vložke, ki pa kratkoročno ne prinašajo dobička.

Niko Kumar, EKO INICIATIVA: Naleteli smo na očitke, da želimo le prodajati in ustvarjati dobiček. Po moji oceni gre za nerazumevanje osnovnega koncepta trajnosti, ki pa je bistvo našega projekta. Trajnost je ravnovesje človeka, okolja in ekonomije. Glavno načelo trajnostnega razvoja je »izvajati  uspešno gospodarsko dejavnost na način, ki je dober do človeka in okolja«. V kolikor en sam parameter trajnosti (človek, okolje ali posel) zataji, ne moremo več govoriti o trajnosti ali o trajnostnem razvoju.
Vsak razvoj zahteva finančna sredstva, ta pa izhajajo iz uspešnega poslovanja. Konkretno pa lahko povem: če bi ves čas in denar, ki smo ga namenili temu projektu, vložili v klasične prodajne aktivnosti, bila naša denarnica danes precej debelejša, a naš vsakdan precej bolj dolgočasen. Ni nam žal. Vse skupaj je bila – ob tem, da delujemo razvojno – tudi zabava za naše male sive celice.

O PARTNERJIH

Komunala Novo mesto je javno podjetje, ki ga je ustanovilo osem občin na območju Novega mesta in okolice, v katerih kot upravljalec izvršuje obvezne in izbirne gospodarske javne službe, med katerimi je tudi ravnanje s komunalnimi odpadki.

Družba Unirec je druga največja specializiirana družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) v Sloveniji in ima 25-odstotni tržni delež. V Unirecov sistem ravnanja z odpadno embalažo je vključenih več kot 800 podjetij. Svoj slogan Učinkovita formula recikliranja uresničuje z vlaganjem v razvojne projekte ter aktivnim iskanjem rešitev za krožno gospodarstvo. Je partner prvih slovenskih projektov zapiranja snovnih tokov Plastenka za plastenko in KEMSO dosledno za naš higienski papir.                                                                

EKO INICIATIVA je slovenska skupnost podjetij in ustanov, ki v praksi izvajajo trajnostno profesionalno objektno higieno. Člani v svojih prostorih uporabljajo higienski papir izdelan iz KEMSO. Zavedajo se, da vsi lahko prispevajo svoj delež k ohranjanju okolja tako, da uporabljajo trajnostne izdelke za objektno higieno.

Skupina Lucart je ena vodilnih proizvajalcev higienskega papirja v Evropi. V sedmih tovarnah – pet v Italiji in dve v Franciji – ima proizvodno kapaciteto 340.000 ton na letno, v katerih med drugim iz odpadne KEMSO izločijo celulozo in iz nje naredijo higijenski papir.

Več informacij o projektu:

Simon ŠTUKELJ
07 39 32 568
simon.stukelj@komunala-nm.si