Morda niti ne veste, da so Združeni narodi leto 2011 razglasili za mednarodno leto gozdov ali pa se sprašujete-le zakaj je to tako pomembno? Gozdovi imajo večnamensko vlogo - so najprvobitnejše okolje našega planeta s skrbjo za svetovno biotsko raznovrstnost. Ob mednarodnem letu gozdov lahko ugotovimo, da je gozd s stališča obstoja človeške vrste izjemno pomembna, tako rekoč ključna, vendar pogosto podcenjena dobrina.
Mogoče je ravno leto 2011 izjemna priložnost za dvig zavesti o neločljivi povezanosti človeka in gozdov našega planeta.

Stanje gozdov sveta

Organizacija FAO (Food and Agriculture Organization) periodično zbira podateke o gozdovih in jih predstavlja v obliki posebnega poročila z naslovom Global Forest Resourses Assessment  (skrajšano FRA). Po zbranih podatkih gozdovi poraščajo več kot 4 milijarde hektarjev. Površina gozdov predstavlja kar 31% odstotkov kopne površine našega planeta. Države z največjim gozdnim bogatstvom so Ruska federacija, Brazilija, Kanada, ZDA in Kitajska. V teh državah je skupaj več kot polovica vseh svetovnih gozdov.
Intenziteta krčenja gozdov (deforestacija) na svetovni ravni se sicer rahlo zmanjšuje, a je še vedno zaskrbljujoče visoka. Krčenje gozdov je najizrazitejše v tropskem pasu, kjer gozdne površine spreminjajo predvsem v kmetijske. V zadnjem desetletju so kar 13 milijonov hektarjev gozdov na leto spremenili v kmetijske in druge negozdne površine (za primerjavo-površina Slovenije znaša dobra 2 milijona hektarjev).

Gozdovi in podnebne spremembe

Gozdovi imajo zelo pomembno vlogo pri blaženju učinkov podnebnih sprememb. FAO ocenjuje, da je samo v biomasi gozdov uskladiščenih kar 289 gigaton (Gt) ogljika.Trajnostno gospodarjenje z gozdovi, pogozdovanje obstoječih gozdnih površin, novi gozdni nasadi in sanacija degradiranih gozdov, lahko izrazito prispevajo k povečanju količine uskladiščenega ogljika.V zadnjih nekaj letih pa prihaja do nenehnega zmanjševanja količine ogljika v biomasi gozdov, kar je logična posledica zmanjšanja njihove površine. Skoraj 1,2 milijarde hektarjev gozdov (približno 30 % vseh gozdov) je prvotno namenjenih pridobivanju lesa in nelesnih gozdnih proizvodov. Poleg tega približno 24 % večnamenskih gozdov uporabljamo za proizvodnjo lesa. Letno je  v vseh gozdovih sveta posekano približno 3,4 milijarde kubičnih metrov lesa, od tega je kar polovica namenjena za kurjavo.

Človek in gozd

Vsekakor imajo gozdovi tudi različne socialne in kulturno obarvane vloge. Predvsem v bližini urbanih okolij, v gozdovih potekajo različne oblike rekreacije in turistične dejavnosti. Gozdni prostor je zanimiv tudi za izobraževanje in ohranjanje različnih kulturnih prvin ter dediščine. Glede tega je gozdovom namenjena večja pozornost predvsem v Evropi - medtem, ko je v Braziliji več kot petino gozdov namenjenih ohranjanju tradicije in kulture ljudstev, ki so neposredno odvisna od gozda.

Biotska raznovrstnost

Gozdovi sveta so pomembni za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti. Delež gozdov, pomembnih z vidika ohranjanja genetske pestrosti, raznolikosti vrst in njihovih habitatov, se je od leta 1990 močno povečal, kar kaže na dvig zavesti o tej pomembni vrednoti.Večina teh gozdov je zajetih v zakonsko zavarovanih območjih, kot so nacionalni parki, različni rezervati itd.

Škodljivci

Med večje povzročitelje škode v gozdovih nedvomno lahko štejemo tudi gozdne požare, ki pa imajo lahko tudi dvojno vlogo, pozitivno in negativno. Medtem, ko so požari v nekaterih gozdovih nujno potrebni zaradi regeneracije oziroma naravne obnove, so praviloma škodljivi za obstoj in delovanje gozda, pogosto pa ogrožajo domovanja in celo človeška življenja.
Svetovne gozdove ogrožajo tudi različni škodljivi insekti in drugi patogeni organizmi, ki povzročajo različne bolezni.Velika škoda v gozdovih je med drugim posledica vdora invazivnih vrst, ki spodrivajo domače. Omeniti velja tudi škodljive gozdne insekte, ki letno razvrednotijo do 35 milijonov hektarjev lesa ali pa borove podlubnike, ki so samo v Kanadi in na zahodu ZDA opustošili skoraj 11 milijonov hektarjev gozda.

Slovenija-dežela gozdov

Slovenija je izjemno gozdnata dežela. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, kar okoli 59% površja prekriva gozd. Z večjo gozdnatostjo se v Evropi lahko pohvalita le še dve skandinavski državi - Švedska in Finska.
Večina naših gozdov pripada bukovim, jelovo-bukovim in hrastovo-bukovim gozdovom (skupaj okoli 70% vseh slovenskih gozdov). Pri gospodarjenju s slovenskimi gozdovi se uveljavljajo tri temeljna načela in sicer: trajnost (trajna ohranitev gozdov), sonaravnost (takšna raba gozdov, ki omogoča ohranitev vseh naravnih sestavin gozda), ter večnamenskost (uravnotežen pomen ekoloških, proizvodnih in socialnih vlog gozda). Uresničevanje teh načel pa ni tako zelo enostavna naloga, saj je kar 74% slovenskih gozdov v zasebni lasti.

Leto 2011 je torej namenjeno posebni skrbi za vse gozdove našega planeta, pri čemer lahko največ prispevamo s čim boljšim odnosom do našega domačega, slovenskega gozda.
Zdaj je čas, da  na sprehodu po naših čarobnih gozdovih pomislimo tudi na naše zanamce, da bi tudi oni nekoč lahko hodili po gozdovih in uživali v njihovi neokrnjeni lepoti.